»Kamera je postavljena tako, da snema z zornega kota migrantov in tako o tej sodobni odisejadi pripoveduje z njihovega gledišča, v nekakšnem protikadru podob, ki smo jih vajeni videti z našega, zahodnjaškega zornega kota, zato da bi končno dal besedo tistim, ki do nje navadno ne pridejo.«
»V kraju, kjer sem odraščala, smo pogosto poslušali zgodbe o skrivnih najdbah, tajnih izkopavanjih in skrivnostnih pustolovščinah. Le pozno ponoči si moral ostati v baru ali se ustaviti v majhni podeželski gostilni, pa si lahko slišal (...) zgodbe o okostnjakih in duhovih, pobegih in temi. Sklenila sem, da o tej večplastni zgodbi posnamem film.«
»Res je sicer, da nam Bellocchio predstavi tudi kaotičnost razmer, v katerih je potekal sploh prvi proces proti mafiji v Italiji, kaotičnost, ki jo mestoma začini s svojskim humorjem (pregovorna jezikovna bariera med Sicilijanci in 'drugimi' Italijani), a njegova osredotočenost je namenjena predvsem Buscetti in razlogom, ki so ga pripeljali do tega, da je postal tisti 'prvi.'«